Nasvet Revmatoidni artritis in artroza

Revma od A do Ž

Izraz revma najpogosteje razumemo kot težave s sklepi, mišicami in kostmi. Pri revmatizmu gre za vrsto različnih obolenj, ki lahko zadevajo mišice, sklepe, kosti, vezi in kite. Prizadeti so lahko tudi določeni notranji organi – na primer srce, pljuča, ledvice. Pri teh bolezenskih stanjih gre za opis neznačilnih bolečin in bolezni mišično-skeletnega sistema, pri katerih vzroka za nastanek ni mogoče jasno opredeliti. Revma v ožjem pomenu pa označuje številne oblike bolezni, ki so med ljudmi zelo pogoste – poznamo namreč preko 100 različnih vrst obolenj.

Ob izrazu revma sicer nogokrat pomislimo kar na revmatoidni artritis, ki pa je sistemska vnetna bolezen in prizadene predvsem sklepe.

Vzroki za nastanek revme

Revma se pojavi zaradi najrazličnejših vzrokov. Med drugim so lahko vzroki za nastanek bolezni:

  • obraba sklepov,
  • dedne ali prirojene težave s sklepi,
  • nepravilna drža in neugodni položaji na delovnem mestu,
  • nepravilno zaceljeni zlomi kosti in poškodbe kit.

Ko je revma diagnosticirana, natačnega vzroka za njen nastanek običajno običajno ni mogoče določiti. Revma je ena izmed kroničnih boleznih. Gre torej za dolgotrajno bolezen, ki je lahko manj intenzivna in obvladljiva, po drugi strani pa lahko v svoji skrajni obliki tudi ogroža bolnikovo življenje. Resnost bolezni se torej razlikuje od bolnika do bolnika, saj je odvisna od vrste revme, za katero posameznik zboli.

Potek bolezni

Tudi potek bolezni se razlikuje od posameznika do posameznika. Traja lahko določeno časovno obdobje, nakar se bolezensko stanje izboljša – bodisi zaradi zdravljenja ali pa samega poteka bolezni. Pri drugih bolnikih pa lahko bolezen kljub zdravljenju traja kar celo življenje. Tako je potrebno pri zdravljenju bolezni upoštevati ne le medicinski vidik, temveč tudi socialno in psihološko okolje posameznika.

Preventivni ukrepi za nastanek revme niso znani. Na nastanek vnetnih revmatskih obolenj denimo ne moremo vplivati – zbolimo lahko kadarkoli. Vemo pa, da lahko nastanek nekaterih revmatskih obolenj zmanjšamo z zdravim življenjskih slogom, enako kot to velja za mnoge druge bolezni. Zdrava prehrana in redna telesna aktivnost sta ključ do zdravja. Zdrava prehrana namreč zmanjša možnost nastanka putike – oblike artritisa, ki jo povzroči prekomerna tvorba sečne kisline v krvi, tkivih in urinu. V kombinaciji z redno telesno vadbo pa se lahko izognete tudi prekomerni telesni teži, ki je eden pomembnejših dejavnikov za nastanek osteoartroze, najbolj razširjene revmatične bolezni.

Znaki revme

Pri ugotavljanju revme igrajo pomembno vlogo znaki in simptomi revme, na podlagi katerih lahko upravičeno sumimo, da gre za revmatično obolenje. Med najpogostejše znake in simptome revme spadajo:

  • oteklina v enem ali več sklepih,
  • okorelost oteklih sklepov in težja gibljivost,
  • rdeči sklepi, ki so lahko toplejši na dotik,
  • bolečina v sklepih in mišicah brez jasnega razloga, ki je lahko neprekinjena ali pa se ponavlja,
  • višja telesna temperatura, slabo počutje in utrujenost,
  • izguba teka in občutek suhih ust,
  • suhe oči in vnetje oči,
  • nenavadno izpadanje las,
  • različni izpuščaji na koži.

Sklepna revma

Revma pri mladih

Revmo pogosto označujemo kot bolezen starejših. Res je, da je bolezen pogostejša po 40. letu starosti, vendar ni tako redko, da zanjo zbolijo tudi mladi in otroci. Revma pri mladih pravzprav v zadnjih letih doživlja porast.

Pri otrocih je hitro odkritje bolezni še veliko bolj pomembno, saj ima revma vpliv na razvijajoči se hrustanec in kosti. Prve znake revme lahko opazimo že pri majhnem otroku. Pri plazenju se na primeru opira na prste in zapestja, pri hoji šepa, pogosti pa so tudi padci med hojo ali tekom.

Postavljanje diagnoze pri otrocih običajno traja nekoliko dlje, saj se jo določi na osnovi pregleda sklepov in dolgoročnega spremljanja. Pomembno je torej predvsem zgodnje prepoznavanje bolezni in nato tudi temu primerno zdravljenje.

Katere vrste revme poznamo?

Omenili smo že, da poznamo več kot 100 različnih vrst revmatičnih obolenj. Razlikujemo jih lahko glede na več dejavnikov; na primer, ali prizadanejo sklepe ali druge dele (sklepna revma ali zunajsklepni revmatizem), ali gre za obrabo sklepov (degenerativna revma) ali pa vnetje (vnetna revma).

V grobem lahko revmatična obolenja razdelimo v 5 skupin: osteoartroza, zunajsklepni revmatizem, vnetne revmatične bolezni, s kristali povzročeni revmatizem in sistemske bolezni vezivnega tkiva.

  • Osteoartroza

Osteoartroza ali degenerativni revmatizem je zelo pogosto revmatično obolenje, in sicer predvsem pri starejših. Gre za eno izmed oblik sklepne revme.

Razvije se lahko zaradi številnih dejavnikov, prizadene pa primarno sklepni hrustanec, medvretenčne ploščice hrbtenice in male sklepe med vretenci. Na začetek osteoartroze pokaže spreminjanje hrustanca v sklepu. Sklep se namreč hitro razgrajuje in prepočasi obnavlja, hrustanec se začne drobiti, sprožijo se vnetni procesi v sklepni ovojnici.

Obraba sklepov je težava skoraj vsakega posameznika po 60. letu. Gre namreč za dele telesa, ki so v uporabi prav vsak dan, zato se čez čas pričnejo obrabljati. Bolj, ko je sklep obremenjen, bolj je tudi obolel – najpogosteje so prizadeta kolena in kolki, sklepi na rokah, gležnji in hrbtenica. 

  • Zunajsklepni revmatizem

Zunajsklepni revmatizem vključuje skupino bolezni, ki prizadanejo zunajsklepne dele – torej predvsem vezi in kite, mišice in podkožno vezivno tkivo.

V tej skupini obolenj velja omeniti predvsem sindrom fibriomialgije. Gre za (nepojasnjene) bolečine v mišicah, ki se pojavijo na več mestih; bolnik ima določene točke na mišicah, ki so boleče in občutljive na dotik, poleg tega pa ima občutek oteklih okončin. Najpogosteje se pojavijo bolečine v vratu, križu, ramenih, prsnem košu, kolenih in rokah. Bolnik je utrujen, doživlja motnje v spominu in ima težave s koncetracijo. Bolečine pa pravzaprav ne izvirajo iz sklepnega (ali mišičnega) vnetja. Zdravljenje sindroma je pogosto zelo uspešno, nujno pa vsebuje spremenjen (zdrav) način življenja.

  • Vnetne revmatične bolezni

Gre za kompleksno skupino kroničnih avtoimunih bolezni. Ključna značilnost vnetnih revmatizmov je sklepno vnetje, ki se kaže kot boleč in otekel sklep – gre torej za sklepno revmo. Sklep je poleg tega okorel, slabše gibljiv, pordel in topel.

V to skupino med drugim spadajo revmatoidni artritis, spondiloartritisi, ankilozirajoči spondilitis in psoriatični artritis.

Pojavnost revmatoidnega artritisa je en odstotek, pogosteje pa se pojavi pri ženskah. Bolezen se prične s stalno bolečino v sklepih, ki je najhujša zjutraj, spremlja pa jo okorelost sklepa. Običajno se prične s prizadetostjo sklepov na rokah – redko najprej vpliva na velike sklepe. S časom bolezen napreduje; če je ne zdravimo, lahko povzroči tudi nepopravljive okvare in invalidnost.

Za skupino spondiloartritisov je najpogosteje prizadeta hrbtenica, lahko pa tudi ostali sklepi. Najpogostejša je Behterjeva bolezen, ki se običajno pojavi že v mladosti. Prepoznamo jo po močno bolečini v spodnjem delu hrbtu, ki pa jo je mogoče omiliti z gibanjem.

  • Revmatizem, povzročen s kristali

Ta obolenja povzročijo različni kristali, ki se naberejo v sklepu, posledica pa so akutna sklepna vnetja. Najpogostejša bolezen, ki se pojavlja, je protin ali putika. To je vnetje, ki ga povzroči dlaganje kristalov iz sečne kisline v tkiva in sklepe. Putika največkrat prizadene palca na nogah.

  • Sistemske bolezni vezivnega tkiva

Sistemske bolezni vezivnega tkiva so sicer redke, a spadajo med najbolj nevarna revmatska obolenja. Njihov vzrok ni znan, prizadanejo pa lahko tudi celotno telo. Sproženo namreč avtoimunsko dogajanje. To pomeni, da prične imunski sistem ustvarjati protitelesa, ki napadajo lastno telo in povzročijo okvare organov in tkiv.

Pogosto se zgodi, da je bolnik lahko diagnosticiran z dvema ali več različnimi revmatičnimi boleznimi. Bolezni namreč lahko prehajajo ena v drugo in se prepletajo – pogosta je predvsem kombinacija vnetnih in sistemskih bolezni.

Zdravljenje revme z vadbo

Zdravljenje revme

Ker se revmatsko obolenje razlikuje od posameznika do posameznika, je tudi zdravljenje odvisno od specifične diagnoze in poteka bolezni. Bistvo je aktivno in neprekinjeno spremljanje bolezni, saj se zdravljenje prilagaja intenzivnosti in poteku bolezni. Cilj zdravljenja je običajno umiritev oziroma remisija bolezni, ki je mogoče le z zgodnjim odkritjem bolezni in stalnim prilagajanjem procesa.

Za zdravljenje pa lahko veliko naredi tudi bolnik sam. Pomembno je, da kljub bolečinam ostanemo aktivni in se zdravo prehranjujemo. Prepričanje, da mora posameznik z bolečinami v mišicah in sklepih le počivati, je zmotno. Redna vadba simptomov namreč ne poslabša, ravno nasprotno – ustrezna telesna aktivnost zmanjša bolečino in izboljša gibljivost sklepov. Program vadbe je seveda potrebno prilagoditi vrsti obolenja in poteku bolezni. Vaje, primerne za različne vrste sklepnega revmatizma ti pokažemo tudi v naših videih.

 

Sorodni
prispevki

Preverite tudi ostale prispevke, s katerimi lahko dopolnite svojo rutino in olajšate bolečino, ki vas pesti.

Nasvet

4 miti: bolečine v mišicah nog po vadbi

Bolečine v mišicah in sklepih
Nasvet

Močne mišice za daljše življenje

Bolečine v mišicah in sklepih
Nasvet

Bolečine v rokah – 10 trikov za lajšanje

Revmatoidni artritis in artroza
Video

Vaje za regeneracijo mišic po telesni aktivnosti

Bolečine v mišicah in sklepih