Nasvet Revmatoidni artritis in artroza

[INTERVJU] Vsakdan z artritisom

Če redno spremljate naše video vsebine, ste Barbaro že spoznali. Je namreč voditeljica pilatesa, česar pa še ne veste je, da tudi ona preživlja vsakdan z artritisom. Povedala nam je, kako se spopada z njim in kako kljub bolezni ostaja aktivna, zaupala pa nam je tudi nekaj nasvetov, s katerimi se boste lažje soočili s spremembami, ki jih prinaša obolenje.

Kdaj si zbolela za artritisom?

Leto in pol nazaj, imela sem torej 35 let.

Običajno imamo občutek, da za artritisom zbolijo le starejši.

Pravzaprav ne. Gre za avtoimunsko bolezen. Res je, da pogosteje zbolijo starejši, ampak se artritis lahko pojavi tudi že pri otrocih.

Zakaj se obolenje pojavi?

Lahko gre zgolj za naključje oziroma pogosto sploh ni razloga. Jaz imam antigen, torej je bolezen genetsko predispozirana. To sicer ne pomeni, da je pojav bolezni nujen, vendar za to obstja večja verjetnost.

Kakšni so bili prvi znaki bolezni? Kako si vedela, da nekaj ni v redu s tvojim telesom?

Najprej mi je začel zatekati sredinec na levi nogi, pojavile so se bolečine – najprej smo mislili, da gre za kakšno poškodbo. Po ultrazvoku so opazili, da je ovojnica kite vneta, še vedno pa ni bilo možno na podlagi tega postaviti diagnoze artiritisa, saj je šlo le za en prst. Tekom terapij v kliničnem centru se je enako zgodilo še na drugi nogi in se počasi začelo širiti po celem telesu.

Si zelo aktivna oseba. Tu torej ni pravil, artritis se lahko pojavi tudi pri osebi kot si ti, ki ima zelo zdrav način življenja?

Ja, na žalost res. Zdrav način življenja še ne pomeni, da se bolezen ne more pojaviti. Velja pa seveda enako kot tudi za vse druge bolezni – z zdravim načinom življenja ima imunski sistem boljšo podporo za spopadanje z boleznijo. V mojem primeru se to žal ni tako izkazalo.

Povej nam, s čim se ukvarjaš.

Zadnjih 13 let se ukvarjam z vodenjem skupinskih vadb, prej sem vodila vse možne oblike – od aerobike, body pumpov in spinninga na kolesu, do različnih krepilnih oblik vadb in kardio vadb. Kasneje sem začela delati tudi z nosečnicami, seniorji, ljudmi z osteoporozo. Veliko sem se izobraževala in se začela ukvarjati s pilatesom, danes pa sem se specializirala za to področje in delam samo še na pilatesu.

Ti tvoje stanje dela preglavice pri delu?

Takrat, ko je bolezen v zagonu, kot na primer na začetku ali pa zdajle, mi dela bolezen kar precejšnje težave, saj se zaradi bolečin ne morem gibati. Ko pa gre bolezen v remisijo, na primer ko zdravila začnejo delovati ali pa se sama bolezen nekoliko umiri, potem ni težav.

Vsakdan z artritisom težek, a ne nepremagljiv

Ko je bolezen v polnem zagonu – kako se spremeni tvoj način življenja? Kaj kot prvo trpi, kje so najprej vidne posledice? Kako izgleda takrat vsakdan z artritisom?

V bistvu ti bolezen nekako onesposobi telo. Stvari, ki so ti običajno samoumevne, ne zmoreš več – ne moreš normalno vstati iz postelje, težko se oblečeš, celo na stranišče ne moreš več. V obdobjih, ko je zelo težko, mi morajo pri takšnih opravilih pomagati drugi.

Kako je z zdravljenjem artritisa? Na kakšen način si sama poleg zdravil še poskušaš lajšati bolečine?

Problem avtoimunskih bolezni je, da so neozdravljive, torej nimamo zdravil, ki bi bolezen dejansko pozdravile, temveč le umirjajo simptome. Gre za skupino zdravil, ki jim rečemo imunosupresivi, ki pa pravzaprav zavirajo imunski sitem. V mojem telesu imunski sistem preveč dela, zato tudi povzroča takšna vnetja na sklepih, čeprav tam ni nekega zunanjega vzroka za vnetje. Bolečine si lajšam z različnim kremami in geli, zelo pomaga masaža. Čeprav se težko spravim k razgibavanju, kasneje ugotovim, da zelo pomaga. Sklep se namreč na nek način zakrči, torej nima svoje polne amplitude giba, zato ga moramo kolikor se le da razgibati, da ne izgubimo gibljivosti mišic, ki so okrog tega sklepa.

Glede na to, da se ukvarjaš z vadbami – ali se srečuješ z ostalimi mladimi ljudmi, ki trpijo za artritisom?

Dokler sama nisem zbolela, pravzaprav nisem vedela, da je takšnih primerov veliko. Zdaj vem že za kar nekaj ljudi, ki se srečujejo s podobnimi težavami kot jaz. Vrst artirisa je veliko – nekateri imajo težave le z enim sklepom, drugi tudi s petdesetimi. Različni tipi artristisa kažejo različno dinamiko poteka bolezni – pri nekaterih je bolje, pri nekaterih slabše. Določeni bolniki lahko živijo povsem normalno z le občasnimi težavami in ne potrebujejo zdravil – mogoče le občasno jemljejo kakšna protivnetna, proti bolečinska zdravila.

Kako ti je artritis v tem času spremenil življenje – tako v negativnem kot v pozitivnem smislu?

Težko sicer rečem, da je to pozitivno, ampak ko zboliš za neko boleznijo, to v tebi sproži ogromno procesov, tako fizičnih kot psihičnih. Nekako ti v glavi določene stvari obrne, nanje začneš drugače gledati, mogoče se celo začneš v določenih situacijah drugače ščititi kot bi se sicer. Zdaj tudi drugače razumem ljudi z bolečinami. Pretežno namreč delam s takšnimi posamezniki – bodisi gre za bolečine v hrbtenici, v vratu ali hernie. Zdi se mi, da začneš drugače razumeti bolečino, če jo tudi sam čutiš. Negativno je to, da me bolezen omejuje pri tem, kar najraje delam. To sem tudi najtežje sprejela – da ne morem več početi stvari, ki sem jih sicer imela za normalne, saj sem omejena v gibanju.

Večina ljudi ima predstavo, da se ne smejo več gibati, ko zbolijo za takšno boleznijo, saj se bodo poškodovali. Kaj misliš o tem?

Ko te zelo boli, se je toliko težje spraviti h gibanju, definitivno pa je trening mogoče prilagoditi specifični bolezni tako, da ti koristi. Tudi zdravniki zagovarjajo razgibavanje, to bolniku povejo tudi v bolnišnici. Artritis pa je specifičen. Pri bolečinah v hrbtu na primer človeka ne boš silil v bolečino, saj bo bolečina pokazatelj tega, da si šel predaleč. Pri artritisu pa se bolečini ne moreš izogniti; z vadbo namreč moraš iti v bolečino, sicer izgubljaš gibljivost. Ta del je težje sprejeti, saj predstavlja gibanje muko, prijetno pa je šele potem, ko je konec.

V akutni fazi je gibanje res precej omejeno, gre le za razgibavanje, Ko pa se bolezen vsaj za silo umiri, je potrebno čim bolj konkretno telovaditi. Sama bolezen je namreč usmerjena v izgubljanje mišične mase, kar pomeni, da je tudi zato gibanje toliko bolj pomembno, saj jo pomaga ohranjati. Tudi sklep je bolje zaščiten z okrepljenimi mišicami.

Si tudi sama že slišala kakšne smešne mite o artritisu?

Med ljudstvom kroži veliko mitov, ponuja se čudežne rešitve – na primer kurkumo, ribje olje, magnezij. En kup prehranskih dopolnil, ki mogoče v lažji obliki artritisa (recimo vnetje enega sklepa, pri katerem ne potrebuješ nujno zdravil) delujejo. Sama sem preizkusila veliko stvari, se zdravo prehranjujem in se redno gibam, pa ni velike razlike. Sama nisem človek, ki bi uživala v zdravilih, vendar pri hujši obliki artritisa, kot jo imam jaz, ni druge alternative. Ostalo je mogoče lahko le podpora zdravljenju, ne morem pa reči, da karkoli posebej pomaga.

Kakšne tipe problemov opažaš pri ljudeh, ki pri tebi poiščejo pomoč?

Večinoma ljudje posegajo po različnih tipih vadbe – ko si v svojih dvajsetih, je fokus treninga, da dobro izgledaš, zato se ti zdi, da je trening efektiven le, če se boš utrudil. Starejši ljudje začnejo gledati na oblike vadbe in jim je veliko bolj pomembno, kako delajo, da res pravilno delajo in da gibanje postane oblika varovanja zdravja. Zdi se mi, da je mlajšim to bolj oblika druženja, katerega cilj je le, da se utrudiš. Pri starejših pa se bo vadba fokusirala na problematiko, s katero se srečuje – bodisi gre za specifično bolečino oziroma izberejo vadbo, ki jih bo napolnila in ne izpraznila.

Kaj se ti zdi ključno za tiste, ki več ur na dan preživijo sede in si ne vzamejo časa za rekreacijo?

Telo ostaja mlado glede na to, koliko je gibljivo. Problem je, da se večinoma ukvarjamo s tem, da nekaj krepimo, ali pa tečemo zato, da pridobimo kondicijo. Nihče pa se ne ukvarja s tem, da zagotavlja, izboljšuje oziroma vzdržuje gibljivost. Večina ljudi, ki veliko sedijo, ima skrajšane določene skupine mišic, ki lahko dejansko vplivajo na samo počutje in nastanek različnih bolečin. Zdi se mi, da moraš pred kakršnokoli bolj usmerjeno telesno aktivnostjo zagotoviti čim večjo gibljivost. Če že ne delaš nič drugega, je koristno vsaj izvajanje preprostih vaj za razgibavanje, ohranjanje gibljivosti posameznih predelov in hkrati nežnejšo krepitev, s katero ohranjaš tonus. Za ljudi, ki nimajo specifičnih ciljev, se mi zdi to zelo pomembno.

Kaj pa sami tipi vadbe za ljudi, ki imajo artritis?

Zame osebno je pilates ena redkih oblik, ki pokrije vse, kar potrebujem. Hkrati ne povzroča hudih bolečin – trening lahko opravim normalno. Primerna je tudi krepitev z utežmi, saj povečuje kostno gostoto, je pa res, da si v akutni fazi nekoliko oslabljen, zato mogoče nisi pripravljen na delo z utežmi. V akutni fazi odsvetujem tudi skakanje. V hujši fazi je ključno, da skrbiš za gibljivost, da vse sklepe čim bolj razgibaš v različnih smereh.

Ko pa se bolezen umiri, pa lahko načeloma delaš karkoli. Seveda pa je vedno primerno imeti fokus na tem, kar bolezen dela telesu. Če na primer vem, da izgubljam mišično maso, je smotrno izvajati aktivnosti, s katerimi bom lahko mišično maso pridobila. Tukaj pilates ne bo tako koristen – primerno je v trening vključiti uteži, s pilatesom pa se osredotočimo na gibljivost in raztezanje. Tudi od posameznika je odvisno, kaj nam bolj in kaj manj odgovarja. Doprinos te bolezni je tudi, da se imaš priložnost ukvarjati s svojim telesom, se imaš priložnost spoznati in ugotoviti, kako se počutiš, ko izvajaš določene vaje in se temu primerno tudi prilagajaš.

Kako si olajšati vsakdan z artritisom?

Kaj bi svetovala osebi, ki je zbolela za artritisom in jo čaka vsakdan z artritisom?

Največji problem se mi zdi, da ljudje dvomijo v zdravila in medicino, saj bi radi vse pozdravili naravno. Seveda nihče ne mara zdravil, saj imajo vsa stranske učinke. Vendar, če v hudi obliki artritisa ne ukrepaš pravočasno, lahko pride do dolgotrajnih poškodb in nefunkcionalnosti sklepa. V prvi fazi se mi zdi pomembno zgraditi zaupanje v zdravnike. Pa ne zato, ker bi mislila, da alternativno zdravljenje ne deluje, še vedno ga lahko preizkusiš poleg. Najpomembneje je, da preprečiš širjenje vnetja, ki se pravzaprav lahko zgodi tudi navkljub zdravilom, tako kot se je meni.

Pri vsaki bolezni je pomembna vzpostavitev odnosov. Poleg zdravnikov so pomembni ljudje okoli tebe, ki te bodo podpirali in ti pomagali. Dobro je imeti osebo, ki je šla čez podobne težave, da se pogovoriš z njo. Tu je na primer Revmatološko društvo Slovenije, ki ima veliko predavanj, spoznaš lahko veliko oseb, ki ti lahko pomagajo. Nihče te ne razume tako kot nekdo, ki je šel sam čez to.



Kaj bi svetovala tistim, ki menijo, da morajo popolnoma spremeniti življenje, ker so zboleli? Je to res?

Zdi se mi super imeti podporo z vseh strani – psihološko podporo. Vedeti in poskrbeti moraš, da je tvoje telo čim bolj fit. Paziti moraš na zdravo prehrano in se izogibati živilom, ki dokazano škodijo osebam z artritisom (to so na primer oreščki, paradižnik, jajčevec, paprika in alkoholne pijače). Zdi se mi zelo pomembno, da poskusiš veliko počivati. Naučiti se moraš poslušati sam sebe in živeti s svojimi omejitvami.

Kaj pa, če je bolnike strah, da bi se gibali?

Najslabše je, če misliš, da si boš s tem, ko se ne gibaš, naredil nekaj dobrega. Tudi jaz sem trenutno v fazi, ko se težko spravim k telovadbi, po telovadbi pa dejansko ugotovim, da se pravzaprav počutim veliko bolje. Sklep je razgiban in mišice okoli njega prekrvavljene, sklep je bolj gibljiv in sproščen, posledično pa tudi manj boli.

Kaj je najpomembnejša stvar, ki si se jo naučila o svojem telesu v procesu bolezni?

Sem perfekcionist in mislim, da moram vse narediti najboljše. Zdaj poskušam telo poslušati, ko mi sporoči, da je dovolj in da ne zmore več. V preteklosti tega nisem počela in sem pogosto pretiravala. Ta del mi je dal najbolj misliti. Težko sicer sprejmem, da stvari ne morem več početi tako kot prej, ampak vsakič znova, ko grem z glavo skozi zid, me artritis potegne nazaj. Je težko, hkrati pa se nekatere stvari zgodijo z razlogom. Ne glede na to, ali se ti zgodi pozitivna ali negativna stvar, se lahko iz nje nekaj naučiš. Zdi se mi, da celotna zahodna družba teži k temu, da smo vedno srečni in je vse popolno, vendar pa vsi vemo, da življenje ni sama smetana. V takšnih situacijah se naučiš določene stvari sprejeti in tako narediš največ zase.

Imaš še kakšno sporočilo za naše bralce, ki imajo težave s sklepi in artritisom?

To, da se naučijo sprejeti svoje omejitve, kljub temu pa kljub omejitvam skušajo narediti svoje življenje čim bolj polno. Skrbijo naj zase in za svoje telo s prehrano, gibanjem in ljudmi okoli sebe.  

Sorodni
prispevki

Preverite tudi ostale prispevke, s katerimi lahko dopolnite svojo rutino in olajšate bolečino, ki vas pesti.

Nasvet

Močne mišice za daljše življenje

Bolečine v mišicah in sklepih
Nasvet

Izbira primernega ergonomskega pisarniškega stola

Bolečine v hrbtu in križu
Video

Vaje za hrbtenico

Revmatoidni artritis in artroza
Nasvet

Kako močne so vaše mišice v zapestju – TEST

Bolečine v mišicah in sklepih